Tina+Marko

Zgodilo se je nekega oktobrskega dne. Katerega? 10ga. Vreme je bilo muhasto, jesensko oblačno-do-deževno. Tako vreme, ki te na čisto običajen dan zvabi v posteljo na še eno kitico spanja. Ne tako vreme, ob katerem bi se z veseljem v očeh in žarki v laseh odpravil proti Korytkovi 2. Sploh pa ne v soboto.

Ampak ker smo CORovci "tough", smo se kljub takemu žalostnemu vremenu dobili ob 12h pred našo ljubljeno fakulteto, se naložili v dva avtomobila in odpravili proti Novi Gorici. Ker sta nas slaba vidljivost in dvoumno napisana navodila na via Michelin (pojdi se solit', via Michelin!) speljala na napačna pota, smo se (neprostovoljno) odločili za manj obljudeno pot proti Primorski po stari cesti na morje.

In nato... naš cilj: Kromberk. Na desni je naša bistroumna voznica Monika zagledala avtobusno postajo, kamor smo se pobalinsko skrili in počakali drugi del naše odprave, ki so se "izgubili" in šli proti Italiji (moje mnenje: voznici drugega avta Urški je tako zadišal italijanski kapučino, da se je kar namenila prebegnit preko meje).

Gotovo se sprašuješ, dragi bralec, zakaj bi se 7 ljudi, sicer medicincev (in ene farmacevtke), pri polni zavesti (verjetno, čeprav nedokazano) in prostovoljno, v soboto ob 3h, ne samo zbralo, ampak skrivalo na avtobusni postaji pod gradom Kromberk, blizu Nove Gorice? To je vsekakor zanimivo vprašanje in kot vsa zanimiva vprašanja nima enostavnega odgovora. Ali pač?

Ob 3h sta se na gradu Kromberk poročila Tina Lozar in Marko Mahkovič. Naša prijatelja in v davnih časih P.r.T. (pred rojstvom Taje) tudi naša so-pevca pri zboru, Tina z očarljivim sopranom in Marko z -njo dopolnjujočim- ubranim basom. Tinina sestrica Lara, ki sicer tudi zastopa barve Medicinske fakultete, je stopila v stik s Primožem, pripadnikom basovske sekcije Cora. Primožu se verjetno zamalo zdelo, da mu je Tina speljala tako potrebno podporo v negotovih basovskih linijah pa se odločil "zagosti" ji na prihajajoči poroki. Corovcem je predlagal, mi pa smo se z navdušenjem strinjali, da Tini in Marku pridemo zapet, seveda brez njune vednosti (muahaha!).

Z velikim veseljem poročam, da je bilo presenečenje popolno. Pevci smo ju počakali pred vhodom na grad Kromberk skupaj z ostali svati in jima ob koncu civilne poroke zapeli Dan ljubezni, kjer nas je s kitaro spremljal Mark (in se s tem pogumnim dejanjem za vedno dobro zapisal v srca Corovcev). Sveže-poročenca sta najprej sicer izgledala, kot da ne vesta, kaj ju je zadelo (poleg 2kg riža, seveda), nato pa sta se opomogla in se pridružila petju. Še sreča, da smo se morali osredotočiti na petje, sicer bi kaj kmalu celoten ženski del zbora oblile solze!

Ostalo je zgodovina. Omenim naj še, da smo se udeležili tudi cerkvene poroke v Kostanjevici, kjer je ob koncu obreda sonce s svojim dramatičnim prihodom tik pred zahodom dodalo zlate odtenke celemu prizoru. Spoznali smo malo Tajo, ki je pravi sladkorček in ji (vsaj malo) oprostili, da nam je ukradla Tino in Marka iz zbora. Nato je prišla, jasno, na vrsto še "ohcet", kjer smo pesmi Dan ljubezni dodali še Ti si moja ljubezen in Kako sva si različna, na zahtevo neveste in na veliko presenečenje vseh prisotnih (tudi pevcev) pa še Naj ljubezen združi vse ljudi, pri petju sta nam pomagala ne samo Tina in Marko, ampak tudi svatje (no, vsaj mislim – podrobnosti s svatbe se ne spomnim najbolje...=D).

Na žalost nobena od pevk ni ujela nevestinega šopka, niti nihče od pevcev podvezice, tako da izgleda, da Corovci ne bomo še kaj kmalu gostje na kakšni drugi poroki. Smo se pa zato soglasno odločili, da se povabimo na vsak podoben dogodek v prihodnosti, v veliko srečo (ali pa tudi nesrečo, ampak to nas pravzaprav niti ne zanima) vseh, ki se bodo odločili za tak korak.

Ana